Prvi mož nemške vojske: Rusija bi lahko v naslednjih štirih letih napadla Nato

Vrhovni poveljnik nemške vojske Carsten Breuer je v pogovoru za britanski BBC povedal, da Rusija na leto proizvede na stotine tankov, od katerih bi jih veliko lahko uporabila za napad na baltske članice Nata do leta 2029 ali celo prej. Vztrajal je, da Severnoatlantsko zavezništvo (Nato) ostaja enotno glede vojne v Ukrajini, čeprav sta Madžarska in Slovaška nedavno izrazili drugačno stališče.

Njegove izjave prihajajo nekaj tednov pred vrhom članic Nata v Haagu, na katerem bodo med drugim razpravljali o obrambnih proračunih. Breuer je dejal, da se Nato spoprijema z "zelo resno grožnjo" Rusije, kakršne v štiridesetih letih službovanja še ni videl.

Dejal je, da Rusija trenutno v "velikem obsegu" krepi svoje sile in vsako leto proizvede približno 1.500 glavnih bojnih tankov. "Vsak tank ne gre v Ukrajino, ampak gre tudi v zaloge in nove vojaške infrastrukture, usmerjene proti Zahodu," je dodal.

Rusija je leta 2024 prav tako proizvedla štiri milijone nabojev 152-milimetrskega artilerijskega streliva, ki pa po njegovih besedah vse ni bilo namenjeno Ukrajini. Številke izhajajo iz podatkov nemških analitikov in analitikov zavezniških držav.

Katero je med najranljivejšimi območji?

"Obstaja namen in kopičenje zalog za morebitni prihodnji napad na baltske članice Nata," je pojasnil Breuer in dodal, da analitiki ocenjujejo, da bo to leta 2029. "Torej moramo biti pripravljeni do leta 2029. Če me zdaj vprašate, ali to zagotavlja, da se ne bo zgodilo prej kot leta 2029? Moj odgovor je ne, ni zagotovila. Zato se moramo biti sposobni boriti že danes," je poudaril po poročanju BBC.

Številni se že dolgo bojijo napada na katero od članic Nata, saj bi to lahko sprožilo širši vojaški konflikt med Rusijo in ZDA, ki so ključne članice zavezništva. V skladu s petim členom Natovega sporazuma napad na eno članico namreč pomeni, da morajo v njeno obrambo posredovati tudi druge.

Prvi mož nemške vojske je med najranljivejšimi izpostavil tako imenovani Suwalški koridor (koridor Suwałki) – območje, ki meji na Litvo, Poljsko, Rusijo in Belorusijo. "Baltske države so resnično izpostavljene Rusom, kajne? In ko si tam, to resnično občutiš. V pogovorih, ki jih vodimo na tem območju," je dodal.

Estonci so po njegovih besedah dali primerjavo, da je tam živeti kot stati blizu požara v naravi, kjer "čutijo vročino, vidijo plamene in vonjajo dim. Medtem ko v Nemčiji verjetno vidiš le malo dima nad obzorjem, nič več," je dejal. To po njegovem mnenju kaže na različne poglede evropskih držav na nevarnost morebitnega ruskega napada.

Izpostavil je, da se ruski pogled na vojno v Ukrajini razlikuje od zahodnega, kjer Moskva vidi vojno bolj kot "nadaljevanje" v večjem konfliktu z Natom, zato "skuša najti poti do naših obrambnih linij in jih preizkuša".

"Vsi razumejo grožnjo, ki se približuje Natu"

Za primere je navedel nedavne napade na podmorske kable v Baltskem morju, kibernetske napade na evropski javni promet in neidentificirane drone, ki so jih opazili nad nemškimi elektrarnami in drugo infrastrukturo.

Zato bi morale članice Nata po njegovem mnenju znova krepiti obrambne vrste. "Zdaj moramo resnično vsem povedati, da se okrepijo in vključijo, ker to potrebujemo, da se bomo lahko branili in s tem tudi vzpostavili obrambo," je poudaril.

Na vprašanje BBC o enotnosti Nata – ob upoštevanju tesnejših odnosov Madžarske in Slovaške z Moskvo – je Breuer vztrajal, da je zavezništvo še vedno v dobrem stanju.

Kot primer je navedel odločitvi Finske in Švedske, ki sta se Natu pridružili kmalu po začetku vojne v Ukrajini. "Še nikoli nisem videl takšne enotnosti, kot jo vidim zdaj – med državami in vojaškimi poveljniki. Vsi razumejo grožnjo, ki se približuje Natu – da moramo razviti smer odvračanja v smer v kolektivne obrambe. To je vsem jasno. Zavedajo se nujnosti," je poudaril po poročanju BBC.

Ambicije presegajo realnost?

Izjave vrhovnega poveljnika nemške vojske Breuerja so še en znak pomembne spremembe v odnosu Nemčije do obrambe in Rusije. Tako kot številne zahodne države, vključno z Združenim kraljestvom, je Nemčija v preteklih letih precej zmanjšala naložbe v svojo vojsko.

A vse bolj se krepi zavedanje, da je treba ta trend obrniti, celo stranka Zelenih je nedavno glasovala za odpravo omejitev nemških obrambnih izdatkov. Čeprav zahodni vojaški in politični voditelji zatrjujejo, da so pripravljeni na spopad, ostaja vprašanje, ali ne gre zgolj za primer, ko ambicije presegajo realnost.

Trajalo bo namreč več let, da bo evropska obrambna industrijska dosegla takšno raven proizvodnje orožja, kot jo trenutno dosega Rusija. Tudi ZDA zmanjšujejo svoje obrambne obveznosti do Evrope, ne pa jih povečujejo, saj se osredotočajo na indijsko-pacifiško regijo, poroča BBC.

POSEBNI VIDEO: V Ljubljani je bilo težko preživeti